Čistoča najbolje varuje pred boleznimi

Umivanje rok je izredno pomembno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Mikroorganizmi pridejo na roke s predmetov ali z neposrednim stikom z ljudmi. V telo se vnesejo prek ranic, oči, nosu ali ust. Z umazanimi rokami jih prenašamo na druge predmete, živila in ljudi. Prav zdaj, ko nam preti pandemija nove gripe, je še posebno pomembno, da se tega zavedamo. Morda pa ravno s preventivnim umivanjem in razkuževanjem rok preprečimo okužbo.

Umivanje rok vpliva na zdravje vseh ljudi, saj je neposredno povezano s prenosom številnih nalezljivih bolezni, hkrati pa najpreprostejši ukrep za obvladovanje in preprečevanje širjenja. Ne nazadnje je tudi najcenejši ukrep, saj so poleg tople vode in mila najpomembnejši znanje in higienske navade.

S pravilnim umivanjem rok odstranimo umazanijo in prehodne mikroorganizme na koži. S pogostim in pravilnim umivanjem lahko zmanjšamo verjetnost zbolevanja za različnimi virusnimi in bakterijskimi okužbami, še zlasti za nalezljivimi črevesnimi boleznimi. 

Kdaj si umiti roke?

Na Inštitutu za varovanje zdravja priporočajo, da to storimo vedno, ko imamo občutek, da so roke umazane, pred začetkom vsakega dela, ob prehodu od nečistih del k čistim, po pripravljanju živil, kot so denimo jajca, sveže meso, neočiščena zelenjava in sadje, potem ko smo imeli opravka z embalažo in odpadki, pred hranjenjem in po njem, po uporabi stranišča, po kihanju, kašljanju, brisanju nosu ali dotikanju kože obraza in lasišča, po popravljanju las, kajenju, med čiščenjem in po njem, preden zapustimo delovno mesto, pred previjanjem dojenčka in po njem, pred uporabo zaščitnih rokavic in potem, pred oskrbo bolnika in po njej ter po dotikanju kakšne živali.

Pravilno umivanje

Roke si torej umivajmo čim pogosteje. Najprej jih zmočimo s toplo vodo – vroča lahko poškoduje kožo, tako da postane suha in boleča – in nanesemo milo, najbolje tekoče. Namilimo vso površino rok, dlani, prste, medprstne prostore, hrbtišča rok, zapestje, in sicer drgnemo vsak del ene roke ob drugo. Miljenje naj traja od 15 do 20 sekund. Roke nato temeljito speremo in obrišemo s čisto in suho brisačo.

Nekatera sredstva za higieno rok vsebujejo tudi antimikrobne sestavine, ki pomagajo uničiti še tiste bakterije, ki jih nismo odstranili z umivanjem.

Pri pogostem umivanju rok postane koža suha, razpokana (in celo boleča), predvsem v zimskih mesecih in pri starejših ljudeh. Takšna je veliko bolj občutljiva za mikroorganizme, zato je pomembno paziti, da se ne izsuši.

Pomen umivanja

Ameriške raziskave so pokazale, da si vsaj tretjina prebivalstva, tudi v razvitih državah, premalo umiva roke in pazi na higieno. Čez dan sprejmejo najrazličnejše mikroorganizme, ki jih lahko vnesemo v usta, oči ali ranice na koži in tako povzročimo infekcije. Največ se jih nabere pod nohti in med prsti, od tam jih je tudi najteže odstraniti. Z rednim umivanjem lahko njihovo število zmanjšamo za sto- do tisočkrat. Slaba higiena rok lahko povzroči obolevanje za infekcijskimi boleznimi, kot so gripa, meningitis, bolezni prebavil in celo hepatitis A.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *