Izvršba

izterjavaPlačilna disciplina je vselej odvisna od gospodarskih razmer na trgu. Nižja ko je finančna stabilnost gospodarskih subjektov višji je odstotek neporavnanih obveznosti ter s tem odprtih terjatev. Tako še tisti gospodarski subjekti, ki so bili finančno stabilni (po mikroekonomskih kazalcih) zaradi preveč odprtih obveznosti niso zmožno poravnavati svojih obveznosti. Gre za t.i. domino efekt, ki ga države članice poizkušajo preprečiti z primerno zakonodajo, ki bo ob ustreznem varstvu dolžnika nudila tudi zadostno varstvo vsakega posameznega upnika, da bo na hiter ter stroškovno nizek način prišel do poplačila.

V Sloveniji je izvršilni postopek prvenstveno urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Subsidiarno se uporablja tudi Zakon o pravdnem postopku ter Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Listina, iz katere izhaja upnikova terjatev, ki naj se prisilno izvrši, se imenuje izvršilni naslov. Izvršilni naslov je praviloma dajatvena (kondemnatorna) sodba, izdana v pravdnem postopku. Poleg tega so izvršilni naslovi tudi nekateri drugi akti – dispozitivni akti strank (npr. sodna poravnava, ki jo ureja 306. člen ZPP) in druge listine, za katere tako določa zakon.

ZIZ v 17. členu ureja izvršilni naslov, in sicer določa naslednje izvršilne naslove:

  • Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,
  • Izvršljiv notarski zapis,
  • Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

V kolikor razpolagate z izvršilnim naslovom, lahko Uralta d.o.o. na njegovi podlagi za vas vloži predlog za izvršbo s katerim boste prišli do uspešnega poplačila odprtih terjatev.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *